Lep pozdrav iz dežele ognja in vetrovnega mesta
Sabahınız xeyir ali po naše dobro jutro iz Bakuja, slikovite in vetrovne prestolnice Azerbajdžana, za katero popotniku kaj kmalu postane jasno, da je mesto presežkov in nasprotij.
Na eni strani so številni moderni nebotičniki, na drugi relikti nekdanje Sovjetske zveze, vse skupaj pa je začinjeno s kaosom, ki smo ga običajno vajeni v metropolah islamskega sveta.
Nočni let iz Budimpešte ni prav nič zamujal, zato smo se po nujnem barantanju s taksistom na letališču že ob petih zjutraj znašli sredi centra mesta, bolj ali manj zaprtega za kakršnokoli dejavnost. Malo zaradi ure, predvsem pa zaradi posebnega režima, ki ga narekuje začetek dirkaškega vikenda za VN Azerbajdžana. Navsezadnje skoraj celoten center zavzema dobrih šest kilometrov dolga ulična steza, ki se zajeda v sam strogi center in tudi v staro mestno jedro, ki je pod Unescovo zaščito.
Ker se je media center, ki domuje v markantni stavbi hotelske verige Hilton, odprl šele ob osmih, v stanovanje pa tako ali tako lahko vstopimo šele popoldne, nam ni preostalo drugega, kot da slabe tri ure preživimo dobesedno na ulici in si krajšamo čas z bujenjem nič hudega slutečega uslužbenca trafike, ki je takoj, ko nas je postregel, spet padel v blažen spanec na bržkone najbolj neudobnem stolu v mestu.
Toliko naj bo za začetek, seveda pa bomo »na preži« vse dni dirkaškega vikenda, ki se letos izjemoma (zaradi parade ob dnevu spomina na žrtve konflikta v Gorskem Karabahu) končuje s sobotno dirko.
